DRUŽINSKO BRANJE in BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE

 

V knjižnici zopet potekata dva bralna projekta.

DRUŽINSKO BRANJE

Od 1. 10. 2020 do 7. 7. 2021 v knjižnici poteka projekt Družinsko branje za otroke, stare od 2 do 10 let. Na otroškem oddelku ali na potujoči knjižnici izpolnite družinsko bralno knjižico s podatki sodelujočih družinskih članov. Izberete in izposodite si katerekoli knjige s seznama v knjižici. Na kuponu, ki je priložen v knjižici, skupaj z otroki odgovorite na vprašanja in ocenite deset prebranih knjig. Knjižnico z izpolnjenim kuponom prinesete v knjižnico. Za vsak pravilno izpolnjen kupon prejmete nagrado (največ 6 nagrad).

BRALNA ZNAČKA ZA ODRASE: KNJIGA, POJDI MED TRŽIČANE

Od 1. 10. 2020 do 30. 4. 2021 v knjižnici potekala že 9. sezona bralne značke za odrasle Knjiga, pojdi med Tržičane. Iz nabora 145. naslovov preberite 7 del in si prislužite priznanje. Posebna nagrada za sodelujoče pa je prireditev ob zaključku bralne značke.

 

Časopisi in revije

 

Spoštovani uporabniki knjižnice,

čeprav so knjižnične čitalnice po priporočilih NIJZ še vedno zaprte za obiskovalce, to ne pomeni, da ne morete do svojega najljubšega časopisa ali revije. Gradiva sicer ne morete prebirati v čitalnici, lahko pa si ga izposodite na dom. Ob vrnitvi gradivo za določen čas postavimo v karanteno, potem pa je zopet na voljo za izposojo naslednjemu bralcu.

Dr. Tone Pretnar

 

V nedeljo, 9. 8. 2020, smo obeležili 75-letnico rojstva dr. Toneta Pretnarja, izjemnega Tržičana, v duhu katerega deluje knjižnica v Tržiču.

Dr. Tone Pretnar je diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika in postal profesor, literarni zgodovinar, raziskovalec, literarni kritik, verzolog, polonist, prevajalec, pesnik, grafoman, poliglot in pri vsem tem ostal izjemno človeški, izjemen človek.

Preko družabnega omrežja knjižnice na Facebooku se ga v tem letu skoraj dnevno spominjamo z objavljanjem njegovih oktav iz izjemne knjige V sotočju Bistrice in Mošenika, na tem mestu pa se ga spomnimo skozi besede Jožice Koder, ki so zapisane v knjigi Zgodbe o Tonetu (Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, 2013):

»Več let smo se na silvestrovo, po končanem delavniku knjižničarjev, srečevali v tržiški knjižnici; v majhnem prostoru, s pogledom skozi okno na dvorišče za stavbo. Tone je najraje sedel na stolu pri oknu; v družbi Danice, Jožice, Marije in knjižničarja Janeza, potem pa tudi prof. Janeza Štera, še koga iz kroga prijateljev knjižnice in moje malenkosti so se kresale vesele iskrice, Tone je verze stresal iz rokava. S svojo duhovitostjo je polnil tista daljna, nepozabna srečanja v naši knjižnici. Hitro si dobil pesem z akrostihom. Vedno urejen, s svojo značilno brado. In milim, bolj tihim glasom, je znal ustvariti lepo razpoloženje. Z vsem bitjem in žitjem je ustvarjal bolj ljubezniv svet.«

Kar je Tone Pretnar ustvaril, je zbrano v več knjigah, zapisanih je tudi ogromno spominov nanj, kajti njegovi stanovski kolegi doma in po svetu so ga izjemno cenili. Zato vam v teh dneh priporočamo, da obiščete tržiško knjižnico, vzamete v roke njegova dela in si ga tako približate.

 

Pesem se nikoli ne postara.

Avtor v nji je večno mlad.

(verz Tone Pretnar)

Večer slepih miši

Srečanje s srednješolskim učiteljem, ravnateljem in pisateljem ter predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem smo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja pripravili na prvi julijski večer. Njegov pisateljski opus obsega 14 knjižnih del, v njem je zajeto bistvo Merčevega razmišljanja in doživljanja.

Osrednja tema pogovora je bil zadnji Merčev roman Slepe miši. Osrednji lik romana je knjižničar, ki pred vrati knjižnice najde knjigo Igorja Omerze »1984, Orwelovo leto Agopa Stepanjana«, knjigo o montiranem protivohunskem in protiterorističnem procesu v Ljubljani leta 1984. Merc nam je razkril ozadje nastajanja romana, največ besed pa je bilo namenjeno omenjenemu procesu, saj je (sicer stransko) vlogo v njem imel tudi pisatelj sam.

Težkim temam navkljub je bil pogovor, ki ga je na dvorišču pred knjižnico vodila Katja Šifkovič, sproščen in prijeten. V dobri uri smo lahko spoznali prijetnega, toplega človeka, ki se ne boji spregovoriti na glas, če se komu dogaja krivica.

Dostopnost