Knjižnica – srce mesta – odmev

V okviru tržnega dneva in v sodelovanju s Polono Brodar in Mestno kavarno, se je v soboto, 12. 09. 2015, od 15. do 21. ure v starem mestnem jedru Tržiča dogajalo prireditev, s katero je Knjižnica dr. Toneta Pretnarja obeležila tri častitljive obletnice: 40 let potujoče knjižnice v Tržiču,  70-letnico ustanovitve Javne sindikalne knjižnice in čitalnice ter 70-letnico rojstva dr. Toneta Pretnarja. Prireditev je bila poimenovana Knjižnica – srce mesta, dogajala se na glavnem odru in ob straneh, kjer se so predstavljale domoznanska dejavnost, bibliobus, delavnice za otroke in odrasle (klekljarska), potopisna predavanja in predavanja o zdravem načinu življenja. Ves čas so bili s fotoaparati prisotni člani Foto kluba Tržič, za vedno lačne otroke pa na voljo palačinke. Na stojnicah ste si lahko ogledali in kupili knjige nekaj slovenskih založb.

Združili smo jo s sprejemom letošnjega Pretnarjevega nagrajenca, slovaškega književnika in prevajalca Karola Chmela, ki je nagrado prejel za večletno posredovanje slovenske literature na Slovaškem ter vzpostavljanje slovensko-slovaških kulturnih stikov z vrhunskimi prevodi novejše slovenske umetniške literature v slovanščino. Nagrajenca je pozdravil in mu zaželel dobrodošlico v Tržiču gospod župan, magister Borut Sajovic. Pesmi Karola Chmela sta na odru recitirala Marina Bohinc in Janez Kikel. Mimo Pretnarjeve domače hiše je potem pot obiskovalce vodila v knjižnico, kje je bil ogled filma o Tonetu iz serije Filmski portreti tržiških ljubiteljskih kulturnikov, ki je osrednji kontinuirani projekt Zveze kulturnih organizacij Tržič.

Jure Munda, Adi Smolar, Primož Suhodolčan, Folklorna skupina Karavanke, improligaša Rok Bohinc in Sašo Stare, Eva Moškon in Lana Petrovič ter kitarist Andrej Pekarovič, Marija Merljak, Sanja Lončar, Društvo diabetikov Tržič, Vlasta Prešern, Dejan Ogrinec, Pavel Loc, dr. Manca Košir in Manca Špik, ki je na koncu poskrbela za res vesel zaključek dneva, to so ljudje, ki so ustvarjali sobotno popoldne ob sodelovanju vseh zaposlenih v knjižnici in Janeza Bohinca. Celotno prireditev je povezovala Alenka Dolenc.

Speljali smo jo ob pomoči sponzorjev, zahvaliti se želimo Občini Tržič, Poloni Brodar – Mestni kavarni, Cvetličarni Danica, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Tržič, Radiu Gorenc, Gorenjski TV, Gorenjskemu glasu, Radiu Ognjišče, Tovarni obutve Peko.

Sedaj pa spet vabljeni v knjižnico na Balos 4, kjer vas čaka veliko gradiva in se vedno dogaja kaj zanimivega.

Martina Klemenčič

Nemška loterija – Mazzini Miha

NemskaLoterijaMalaDedek Toni odraslemu vnuku pripoveduje zgodbo svojega življenja.

Po vojni, v zgodnjih petdesetih letih, ko je še večina ljudstva verjela v boljše življenje in lepši svet je med vojno delno poškodovanemu mladeniču Toniju oblast priskrbela službo poštarja. V manjšem slovenskem industrijskem mestu je njegovo življenje dobilo nov zagon in oblasti hvaležen je svoje delo opravljal vestno in pošteno. Užival je srečo v raznašanju. A je že tako, da samo en metuljev zamah s krili sproži plaz neslutenih dejanj in sprememb. Na rednem obhodu po ulici, kjer je dostavljal pisma in pakete mu je pot prekrižala simpatična, urejena in osamljena Zora.

Od takrat dalje se je njegovo življenje v temeljih zatreslo. Z ženskami dotlej še ni imel opravka in Zora ga je v več pogledih begala. Nekoč se je primerilo, da ji je v nerodni situaciji reševanja perila z vrvi naslonil glavo na grudi in ni mu bilo več pomoči. Zora ga je v popolnosti omrežila, njuno druženje je postalo stalnica in postala sta dobra prijatelja. A po soncu pridejo oblaki, iz zapora se je vrnil Zorin mož, pisatelj Nikolaj. Zdaj so se družili trije.

V mestu se je precej prebivalcev težko prebijalo skozi mesec. Zora in Nikolaj sta skuhala nekakšno loterijo – nemško loterijo, ki naj bi revežem olajšala življenje. V svoje načrte sta vpletla Tonija, ki je zavoljo plemenitega namena takoj privolil v sodelovanje. Nekaj časa je zadeva res delovala. Loterija je bila prevara in poganjal jo je pohlep. Izrodila se je, iz poštenih, pravičnih vzgibov se je vse skupaj sfižilo v brezizhodno, nemoralno kloako. Moralno jedro poštarja Tonija se je sesulo v prah, ko je prevarani upokojenski par izgubil hišo in domovino. Položaj je postal brezizhoden. Fatalna Zora pa ga je želela pripraviti naj ustreli njenega norega moža Nikolaja. Situacijo so vzeli v svoje roke organi pregona. Konec pripovedi bi moral biti srečen… Pa je res, kaj pa moralno jedro?

Noč zelene vile – Tunc Ayfer

nočRoman turške avtorice je bil prvič izdan v letu 2011. Hitro so ga prevedli tudi v druge jezike, saj gre za berljivo zgodbo, ki bralca pušča v napetosti vse do konca.

Skozi pripoved spremljamo dekle, ki v svojem življenju najbolj pogreša iskreno ljubezen. V preobilju vsega, kar jo obdaja, išče košček sebe. Pri tem se ji zaradi njene lepote nenehno vsiljujejo moški. To sicer ni običajno za turško okolje, ker pa je skrito očem in pritiski prihajajo od ljudi na visokih državnih položajih, je reči ne še veliko težje kot to tudi storiti.

Najbolj boleče pa je izdajstvo njenega moža, ki jo v zameno za veliko denarja ponudi moškemu za eno noč. V brezglavem begu pred resničnim dejanjem je njena edina uteha mladostna ljubezen, ki pa žal ni na dosegu roke.

Tako njen resnični moški živi kilometre daleč, sama pa se spopada z moralnimi dilemami sodobne družbe.

Pisateljici je uspelo napisati pretresljivo delo o poželenju, ljubezni, maščevanju in samouničevanju.

Ayfer Tunç je ena najuglednejših sodobnih turških avtoric. Napisala je več romanov in knjig esejev.

Iskanje Eve – Damijan Šinigoj

Miš, 2014

iskanje eve

Pouk gre h koncu in napočil je čas, da se dva prijatelja po treh letih poznanstva preko Facebooka končno srečata v živo. Tako se začne zgodba Leona in Eve, dveh skoraj petnajstletnikov. Preprosta želja, ki pa se zaplete, ko izvemo, da ju loči na stotine kilometrov. Leon prihaja iz Švedske in Eva iz Slovenije. Skupaj pripravita načrt. Leonov oče je namreč za počitnice najel avtodom, Leonova naloga pa je, da ga s pomočjo Evine predstavitve Slovenije prepriča, da se namesto na raziskovanje Švedske odpeljejo v Slovenijo. Ko se že zdi, da gre vse kot po maslu, si Ansgar, Leonov oče, premisli ter se zlaže, da nimajo zavarovanja za tujino. Leon se razjezi in sam, brez vednosti staršev in s pomočjo prijateljeve laži, odide proti Sloveniji.

Tudi Evi se načrti porušijo, saj mora oče na nenadejano službeno pot, kar pomeni, da mora sama oditi k babici in dedku na morje in tako ne bo mogla pričakati Leona in družine v Ljubljani, kot je bilo dogovorjeno.

Nedelujoči in ukradeni telefoni ter pozabljeni polnilci zanje poskrbijo za dodatne zaplete in strahove. Naenkrat se preprosta želja dveh, ki si želita zgolj srečanja, spremeni v  avanturo, ki vase posrka tudi družini Leona in Eve. Leonova starša in bratec Bernt se namreč po odkritju Leonovega pobega odločijo, da mu z avtodomov sledijo v Slovenijo. Se bo avantura dobro končala? Se bosta Eva in Leon končno le videla v živo? In kdo je neznani mladenič, ki ga na začetku zgodbe nezavestnega, na majhnem gumenjaku sredi morja najde neka družina?

Zgodba se odvija z izjemno hitrostjo in bralcu ne pusti niti dihati. Dialogi so humorni in napisani v pogovorni slovenščini, kar zgodbo le še popestri. Zgodba je sicer umeščena v današnji svet, tematika pa je brezčasna. Mladinski roman, ki je namenjen tudi odraslim.

Iskanje Eve je mladinski prvenec pisatelja in prevajalca Damijana Šinigoja. Delo je bilo izbrano za letošnji projekt Rastem s knjigo za sedmošolce.

70-letnica rojstva Toneta in Zvonke Pretnar

9. avgusta je minilo 70 let od rojstva Toneta in Zvonke Pretnar. Rojena skupaj s svobodo sta zrasla v delavna, domiselna, ustvarjalna človeka. Brat, pol ure starejši, živi v naših spominih, sestra še vedno deluje za dobro naše lepe domovine, tržiških ljudi, Tržiča.

Na predvečer rojstva, v soboto, 8. 8. 2015, smo se zbrali in obujali spomine in okušali poezjo pred domačo hišo Toneta in Zvonke Pretnar Za Mošenikom 6. Ob tej priložnosti je župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic odkril spominsko ploščo literarnemu zgodovinarju, prevajalcu, profesorju, polonistu, poliglotu dr. Tonetu Pretnarju.

Dostopnost