Pretnarjeva nagrada 2017

Mednarodna Pretnarjeva nagrada 2017 – častni naslov »ambasador slovenske književnosti in jezika« – je slovenska zahvala poljski književni prevajalki in slavistki JOANNI POMORSKI za večletno posredovanje slovenske literature in jezika na Poljskem, vzpostavljanje slovensko-poljskih književno-jezikovnih stikov ter mednarodnopovezovalno delo, ki pomembno vključuje sodobne slovenske književne ustvarjalce.

Joanna Pomorska (1953, Varšava) je vodilna poljska prevajalka iz slovenskega jezika. S slovenskim jezikom in kulturo se je srečala že med študijem slavistike v Varšavi, kjer se je pri profesorju Tonetu Pretnarju naučila tudi slovenščine. Svoje znanje je pozneje še izpopolnjevala med podiplomskim študijem v Ljubljani in na tečajih poletne šole slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prevajati je začela takoj po diplomi, saj je že leta 1986 izšel njen prevod romana Branka Hofmana Noč do jutra. Po njeni zaslugi so poljski bralci spoznali in vzljubili Draga Jančarja. Prevedla je večino njegovega romanesknega opusa (Galjot, Posmehljivo poželenje, Katarina, pav in jezuit, To noč sem jo videl), kratko prozo (Pogled angela) ter eseje (Terra inkognita) idr.  Prevedla je tudi prozo Janija Virka Smeh za leseno pregrado ter dve deli etnologa Božidarja Jezernika (Kava in skupaj z J. S. Non cogito ergo sum), prevedla je eseje Aleša Debeljaka, Petra Krečiča, ob različnih priložnostih tudi poezijo. Posebej pomembni pa so njeni prevodi slovenske dramatike, saj obsegajo širok nabor avtorjev, od Primoža Kozaka (Afera), Dušana Jovanovića (Antigona), Matjaža Zupančiča (Vladimir) do predstavnice najmlajše generacije Simone Semenič (Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Med njimi ima Zupančičev Vladimir na Poljskem že zavidljivo število uprizoritev.

 

 

Nagrado, poimenovano po dr. Tonetu Pretnarju, slovenskem literarnem zgodovinarju, verzologu in prevajalcu, sta leta 2004 na pobudo Ivana Stropnika ustanovili Književna asociacija Velenika in Velenjska knjižna fundacija.

Mednarodna Pretnarjeva nagrada (MPN) ambasadorjem slovenske književnosti in jezika (ASKJ), je slovenska kulturna zahvala (za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem književniškem povezovanju oz. uveljavljanju slovenske literature in jezika v tujini) tistim zaslužnim posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), enakovredno tujim in slovenskim državljanom, ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945–1992) svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki. Je mednarodno priznanje tistim kulturnim posrednikom, ki izven Republike Slovenije, med drugimi narodi po svetu, širijo živo zavedanje in védenje o slovenski literaturi in jeziku, oziroma z njima vzpostavljajo trajnejši mednarodni kulturni dialog, zanimanje in povezovanje (mdr. s spoznavanjem in prevajanjem novejše slovenske umetniške literature, spodbujanjem in organiziranjem učenja slovenščine ter prevajanja slovenske književnosti, uveljavljanjem sodobnih slovenskih književnikov med drugimi narodi ipd.).

 

Takole je bilo včasih u Vom

V torek, 20. junija 2017,  smo v Domu krajanov v Lomu pod Storžičem predstavili knjigo Janeza Slaparja – Temšaka Takole je bilo včasih u Vom – Spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje.

Izid knjige so s kratkimi govori pospremili direktorici Knjižnice dr. Toneta Pretnarja  in Tržiškega muzeja, Marinka Kenk-Tomazin in Jana Babšek ter župan občine Tržič mag. Borut Sajovic. Dr. Bojan Knific je delo prikazal v strokovni luči, Jožica Koder pa je predstavila svoj lektorski prispevek k nastajanju knjige, posebej omenimo Slovar narečnih besed, ki ga je uredila. Program so obogatili KUD Lom pod Storžičem s prikazom vasovanja, Lomski fantje s pesmimi o Lomski dolini in Jože Tišler – Frona, ki je uglasbil eno od Temšakovih pesmi, Stari časi. Do besede je prišel tudi slavljenec večera, Janez Slapar – Temšak. S povezovalcem programa, Nejcem Perkom, sta obiskovalcem povedala, kako je skozi desetletja potekalo avtorjevo zbiranje ustnega in slikovnega gradiva, ki se je na koncu zbralo v omenjeni knjigi, štiri dni pred avtorjevim 80. rojstnim dnevom.

Vse najboljše, Janez, pridemo še kaj naokrog. Knjigo se da kupiti v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja in Tržiškem muzeju po ceni 19,90 €. Besedilno in fotografsko je pravi zaklad nekdanjega življenja v Lomu.

Knjižnica prejela Diplomo Občine Tržič

Svet javnega zavoda Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Tržič je na svoji seji 10. marca 2016 ocenil delo knjižnice in sklenil, da Knjižnico dr. Toneta Pretnarja za njeno dolgoletno organizacijsko delo na področju bibliotekarstva predlaga za občinsko nagrado  – diplomo občine Tržič za leto 2016 , ki se podeljuje ob občinskem prazniku.

Zavod posebej izstopa v kvaliteti na področju vzpodbujanja ustvarjalnosti, kot kulturno in informacijsko središče kraja pa omogoča socialne stike, kulturno bogatenje in medsebojno izmenjavo mnenj in izkušenj, skrbi za vse večjo interakcijo z okoljem in izvaja program, ki v tržiški prostor pripelje številne kompetentne avtorje, umetnike, predavatelje. Srečanja bralcev z priznanimi gosti ima cilj spodbujanja demokratičnega mišljenja. Knjižnico skuša postaviti v središče teh dejavnosti kljub skromnim prostorskim možnostim. Knjižnica  s tem vzpodbuja kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij.

Z izposojo knjižničnega gradiva preko potujoče knjižnice-bibliobusa se približuje tudi bralcem v odročnih krajih občine. Z zagotavljanjem te dejavnosti je Občina Tržič edina na Gorenjskem.

dav

Pri bralcih knjižnica vzpodbuja bralno kulturo v smislu ocenjevanja vrednot, norm, sporočil v zvezi z branjem, ki so prisotni v družbi. Gre za odnos do branja kot procesa in njegove vloge pri razvedrilu, pridobivanju znanja, razvoju posameznika.

Z motiviranjem bralcev knjižnica začenja že v predšolski dobi. Za starše otrok v vrtcu pripravljajo predavanja o razvoju govora, pomenu pripovedovanja zgodb, branju. Takoj po prehodu v šolo so v ta namen razvili projekt S knjigo do  branja in znanja, ko z avtorsko slikanico pripravijo uro knjižne in književne vzgoje za prvošolce, obenem prvošolci knjigo prejmejo v dar kot začetek osebne knjižnice.

Knjižnico skušajo približati vsem občanom,  jih osveščajo, kaj vse lahko z obiskovanjem te pridobijo,  opozarjajo nase letno z izdajo informativnega lista Knjižnica med nami. Leta 2015 so šli izza svojih zidov v mestno jedro in tam z dnevom Knjižnica, srce mesta Tržič praznovali svoje okrogle obletnice: 40 let od ustanovitve potujoče knjižnice, 70 letnico ustanovitve Javne sindikalne knjižnice v Tržiču in 70. obletnico rojstva dr. Toneta Pretnarja. Podali so pobudo in skupaj z Občino Tržič na domačo hišo Toneta Pretnarja namestili spominsko ploščo. Negujejo spomin na domačina profesorja, raziskovalca, prevajalca, pesnika dr. Toneta Pretnarja ter skrbijo, da z njim seznanjajo tudi mlajše generacije.

Za namen razvijanja branja, bralne pismenosti, informacijske pismenosti in bralne kulture, kar je bilo že omenjeno na začetku, pripravljajo srečevanja z avtorji, predavatelji, umetniki. Obenem, ko dajejo priložnost manj znanim, ki so še na poti uveljavljanja ter domačim  ustvarjalcem, da pokažejo svoje delovanje, omogočijo občankam in občanom Tržiča, da se srečajo z vrhunskimi ustvarjalci kulture in umetnosti, profesorji, predavatelji  idr.  Med nami so  v zadnjih dveh letih bili, če jih naštejemo le nekaj: Saša Pavček, Esad Babčić , Katarina Lauš in Janez Mejač, Zvone Šeruga, Samo Rugelj, Saša Einsiedler, Jurij Kurillo, Lilijana Praprotnik Zupančič – Lila Prap, Mira Delavec Tohuami, Milena Miklavčič, Desa Muck, Azra Širovnik, Ernest Petrič, Peter Čeferin, Miha Mazzini, Feri Lainšček, Vinko Möderndorfer, Goran Vojnović idr.

Svojo domoznansko nalogo, da zbirajo, hranijo, predstavljajo in posredujejo zlasti pisno dediščino o Tržiču in Tržičanih, redno nadgrajujejo. Skupaj s Tržiškim muzejem in Občino Tržič pripravljajo izid edinstvene monografije Janeza Slaparja Temšaka o Lomu in Lomljanih.

Mednarodna Pretnarjeva nagrada 2016

Mednarodno Pretnarjevo nagrado 2016 – častni naslov »ambasador slovenske književnosti in jezika«  letos prejme hrvaškemi literarni zgodovinar in južnoslavist prof. dr. ZVONKO KOVAČ za večletno posredovanje slovenske literature in jezika na Hrvaškem, vzpostavljanje slovensko-hrvaških književno-jezikovnih stikov ter mednarodnopovezovalno, znanstvenoraziskovalno in predavateljsko delo, ki pomembno vključuje sodobne slovenske književne ustvarjalce.

zvonko kovač

Zvonko Kovač (1951, Donja Dubrava), hrvaški literarni zgodovinar in južnoslavist, je redni profesor na Oddelku za južnoslovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Po končani osnovni šoli v Donji Dubravi je s šolanjem nadaljeval na gimnaziji v Čakovcu, zatem pa se je vpisal na študij slavistike in filozofije na Filozofsko fakulteto v Zagrebu, kjer je diplomiral leta 1975. Eno leto je bil učitelj hrvaškega jezika in književnosti na Dunaju, v študijskem letu 1976/77 pa je postal asistent na bivšem Oddelku za jugoslavistiko Filozofske fakultete v Zagrebu. S podiplomskim študijem književnosti je nadaljeval na isti fakulteti in magistriral na temo interpretacije eseja. Leta 1987 je doktoriral na zagrebški FF in nato postal docent. Leta 2001 je postal redni profesor s področja južnoslovanske filologije, zgodovine književnosti in literarne teorije. Redno sodeluje pri različnih znanstvenih projektih, predavanjih in seminarjih na univerzah v Ljubljani, Mariboru in na Primorski univerzi v Kopru, predvsem pa od leta 1966 skrbi za razvoj slovenistike na zagrebški FF. Zelo pomembna in glavna zasluga prizadevanj prof. Zvonka Kovača je ustanovitev novega študija slovenskega jezika in književnosti ter organizacija in vodenje študija južne slavistike, na katerem sicer uspešno raziskuje južnoslovansko primerjalno in medkulturno literarno zgodovino. Danes je red. prof. dr. Zvonko Kovač predstojnik Oddelka za južnoslovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu, vodja Katedre za primerjalno zgodovino južnoslovanskih jezikov in književnosti, predava pa največ o metodologiji primerjalne zgodovine in književnosti, bosansko in medkulturno južnoslovansko književnost ter novejšo slovensko književnost.

PRETNARJEVA NAGRADA je mednarodno priznanje in osrednja slovenska kulturna zahvala tistim posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945–1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki, oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje.

Knjižnica – srce mesta – odmev

V okviru tržnega dneva in v sodelovanju s Polono Brodar in Mestno kavarno, se je v soboto, 12. 09. 2015, od 15. do 21. ure v starem mestnem jedru Tržiča dogajalo prireditev, s katero je Knjižnica dr. Toneta Pretnarja obeležila tri častitljive obletnice: 40 let potujoče knjižnice v Tržiču,  70-letnico ustanovitve Javne sindikalne knjižnice in čitalnice ter 70-letnico rojstva dr. Toneta Pretnarja. Prireditev je bila poimenovana Knjižnica – srce mesta, dogajala se na glavnem odru in ob straneh, kjer se so predstavljale domoznanska dejavnost, bibliobus, delavnice za otroke in odrasle (klekljarska), potopisna predavanja in predavanja o zdravem načinu življenja. Ves čas so bili s fotoaparati prisotni člani Foto kluba Tržič, za vedno lačne otroke pa na voljo palačinke. Na stojnicah ste si lahko ogledali in kupili knjige nekaj slovenskih založb.

Združili smo jo s sprejemom letošnjega Pretnarjevega nagrajenca, slovaškega književnika in prevajalca Karola Chmela, ki je nagrado prejel za večletno posredovanje slovenske literature na Slovaškem ter vzpostavljanje slovensko-slovaških kulturnih stikov z vrhunskimi prevodi novejše slovenske umetniške literature v slovanščino. Nagrajenca je pozdravil in mu zaželel dobrodošlico v Tržiču gospod župan, magister Borut Sajovic. Pesmi Karola Chmela sta na odru recitirala Marina Bohinc in Janez Kikel. Mimo Pretnarjeve domače hiše je potem pot obiskovalce vodila v knjižnico, kje je bil ogled filma o Tonetu iz serije Filmski portreti tržiških ljubiteljskih kulturnikov, ki je osrednji kontinuirani projekt Zveze kulturnih organizacij Tržič.

Jure Munda, Adi Smolar, Primož Suhodolčan, Folklorna skupina Karavanke, improligaša Rok Bohinc in Sašo Stare, Eva Moškon in Lana Petrovič ter kitarist Andrej Pekarovič, Marija Merljak, Sanja Lončar, Društvo diabetikov Tržič, Vlasta Prešern, Dejan Ogrinec, Pavel Loc, dr. Manca Košir in Manca Špik, ki je na koncu poskrbela za res vesel zaključek dneva, to so ljudje, ki so ustvarjali sobotno popoldne ob sodelovanju vseh zaposlenih v knjižnici in Janeza Bohinca. Celotno prireditev je povezovala Alenka Dolenc.

Speljali smo jo ob pomoči sponzorjev, zahvaliti se želimo Občini Tržič, Poloni Brodar – Mestni kavarni, Cvetličarni Danica, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Tržič, Radiu Gorenc, Gorenjski TV, Gorenjskemu glasu, Radiu Ognjišče, Tovarni obutve Peko.

Sedaj pa spet vabljeni v knjižnico na Balos 4, kjer vas čaka veliko gradiva in se vedno dogaja kaj zanimivega.

Martina Klemenčič

70-letnica rojstva Toneta in Zvonke Pretnar

9. avgusta je minilo 70 let od rojstva Toneta in Zvonke Pretnar. Rojena skupaj s svobodo sta zrasla v delavna, domiselna, ustvarjalna človeka. Brat, pol ure starejši, živi v naših spominih, sestra še vedno deluje za dobro naše lepe domovine, tržiških ljudi, Tržiča.

Na predvečer rojstva, v soboto, 8. 8. 2015, smo se zbrali in obujali spomine in okušali poezjo pred domačo hišo Toneta in Zvonke Pretnar Za Mošenikom 6. Ob tej priložnosti je župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic odkril spominsko ploščo literarnemu zgodovinarju, prevajalcu, profesorju, polonistu, poliglotu dr. Tonetu Pretnarju.

Stran 2 od 3123