Dr. Tone Pretnar

 

V nedeljo, 9. 8. 2020, smo obeležili 75-letnico rojstva dr. Toneta Pretnarja, izjemnega Tržičana, v duhu katerega deluje knjižnica v Tržiču.

Dr. Tone Pretnar je diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika in postal profesor, literarni zgodovinar, raziskovalec, literarni kritik, verzolog, polonist, prevajalec, pesnik, grafoman, poliglot in pri vsem tem ostal izjemno človeški, izjemen človek.

Preko družabnega omrežja knjižnice na Facebooku se ga v tem letu skoraj dnevno spominjamo z objavljanjem njegovih oktav iz izjemne knjige V sotočju Bistrice in Mošenika, na tem mestu pa se ga spomnimo skozi besede Jožice Koder, ki so zapisane v knjigi Zgodbe o Tonetu (Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, 2013):

»Več let smo se na silvestrovo, po končanem delavniku knjižničarjev, srečevali v tržiški knjižnici; v majhnem prostoru, s pogledom skozi okno na dvorišče za stavbo. Tone je najraje sedel na stolu pri oknu; v družbi Danice, Jožice, Marije in knjižničarja Janeza, potem pa tudi prof. Janeza Štera, še koga iz kroga prijateljev knjižnice in moje malenkosti so se kresale vesele iskrice, Tone je verze stresal iz rokava. S svojo duhovitostjo je polnil tista daljna, nepozabna srečanja v naši knjižnici. Hitro si dobil pesem z akrostihom. Vedno urejen, s svojo značilno brado. In milim, bolj tihim glasom, je znal ustvariti lepo razpoloženje. Z vsem bitjem in žitjem je ustvarjal bolj ljubezniv svet.«

Kar je Tone Pretnar ustvaril, je zbrano v več knjigah, zapisanih je tudi ogromno spominov nanj, kajti njegovi stanovski kolegi doma in po svetu so ga izjemno cenili. Zato vam v teh dneh priporočamo, da obiščete tržiško knjižnico, vzamete v roke njegova dela in si ga tako približate.

 

Pesem se nikoli ne postara.

Avtor v nji je večno mlad.

(verz Tone Pretnar)

Večer slepih miši

Srečanje s srednješolskim učiteljem, ravnateljem in pisateljem ter predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem smo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja pripravili na prvi julijski večer. Njegov pisateljski opus obsega 14 knjižnih del, v njem je zajeto bistvo Merčevega razmišljanja in doživljanja.

Osrednja tema pogovora je bil zadnji Merčev roman Slepe miši. Osrednji lik romana je knjižničar, ki pred vrati knjižnice najde knjigo Igorja Omerze »1984, Orwelovo leto Agopa Stepanjana«, knjigo o montiranem protivohunskem in protiterorističnem procesu v Ljubljani leta 1984. Merc nam je razkril ozadje nastajanja romana, največ besed pa je bilo namenjeno omenjenemu procesu, saj je (sicer stransko) vlogo v njem imel tudi pisatelj sam.

Težkim temam navkljub je bil pogovor, ki ga je na dvorišču pred knjižnico vodila Katja Šifkovič, sproščen in prijeten. V dobri uri smo lahko spoznali prijetnega, toplega človeka, ki se ne boji spregovoriti na glas, če se komu dogaja krivica.

Pretnarjev nagrajenec 2020

 

Ob dnevu Evrope, 9. maja, so na Lirikonfestu v Velenju razglasili dobitnika 17. mednarodne Pretnarjeve nagrade – častnega naslova »ambasador slovenske književnosti in jezika«.

Nagrado prejme slovenski literarni zgodovinar dr. Miran HLADNIK »za življenjsko delo, izkazano z osnovanjem in že dobri dve desetletji neutrudnim moderiranjem diskusijskega foruma SLOVLIT«. Prejemniku nagrade iskreno čestitamo. Veselimo se dogodka podelitve v Velenju 18. junija in kasnejšega sprejema nagrajenca v Tržiču.

Nagrada Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte splošnih knjižnic 2019 knjižnici Tržič

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja je za projekt DIGITALNO = REALNO = NORMALNO prejela Nagrado Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte splošnih knjižnic 2019.

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič je s projektom Digitalno=realno=normalno  zelo pogumno stopila na pionirsko pot, krepko čez okvire znanih in preizkušenih pristopov. Pripravili so celodnevni festival za predstavitev novih digitalnih  orodij širši skupnosti uporabnikov v lokalnem okolju in omogočili več kot 300 obiskovalcem, da spoznajo  potenciale digitalne prihodnosti, ki bodo sooblikovali  gospodarstvo, turizem, izobraževanje.  Predstavitve so bile prilagojene skrbno premišljenim ciljnim skupinam, ki so imele priložnost tudi preizkusiti delovanje in učinek tehnologij.  Pri načrtovanju in organizaciji je knjižnica sodelovala s številnimi relevantnimi partnerji in se prek delovnih stikov in s samim dogodkom pozicionirala visoko nad pričakovanji skupnosti. Knjižničarji so s projektom pokazali pripravljenost na spopad s spremembami v sodobnem informacijskem okolju. Knjižnico je projekt v lokalnem okolju izpostavil kot organizatorko in povezovalko skupnosti, pospeševalko izobraževanja in razvoja.

Posnetek praznovanja in podelitve nagrade ob Dnevu splošnih knjižnic 2019 si lahko ogledate preko spodnje povezave (obrazložitev projekta in podelitev priznanja knjižnici od 50:40 dalje).

 

Podeljena 16. Pretnarjeva nagrada

 

Mednarodno Pretnarjevo nagrada 2019 – častni naslov »ambasadorka slovenskega jezika, literature in kulture« na Kitajskem prejme Metka Lokar – slovenska lektorica/učiteljica na Fakulteti za evropske jezike in kulture na Pekinški univerzi za tuje študije – v zahvalo za večletno poučevanje/posredovanje/širjenje slovenskega jezika, literature in kulture na Kitajskem, vzpostavljanje slovenskokitajskih jezikovno-književnih stikov oz. mednarodno kulturnopovezovalno delo.

Vir: osebni fotoarhiv

Metka Lokar, slovenistka in umetnostna zgodovinarka. Leta 1997 je na ljubljanski FF diplomirala iz sodobne slovenske književnosti in sodobne likovne umetnosti, oboje pa leta 2006 povezala v magistrskem delu o konkretni in vizualni poeziji. Leta 1998 se je zaposlila na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik FF Univerze v Ljubljani in delala na področju založniške dejavnosti. Med 2009 in 2013 je bila zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se je pretežno ukvarjala z raziskovanjem etnično-migracijskih dinamik v prostoru nekdanje Jugoslavije ter medkulturnih odnosov. Nekaj časa je živela na Kosovu. Na Podiplomski šoli ZRC SAZU v okviru primerjalnega študija idej in kultur pripravlja doktorat na temo »chinoiserie« – zahodne interpretacije in imitacije kitajske umetniške tradicije. – Od leta 2013 živi na Kitajskem in v okviru lektorata Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik že šesto leto poučuje slovenščino na Fakulteti za evropske jezike in kulture na Pekinški univerzi za tuje študije, tj. eni osrednjih in tudi najstarejših kitajskih jezikoslovnih univerz (znani tudi kot zibelki kitajske diplomacije), kjer je slovenščina od leta 2018/2019 s prvo generacijo oz. deseterico redno vpisanih študentov že redni/dodiplomski študij, skoraj desetletje poprej pa je bila izbirni predmet (slovenski jezik in kultura na začetni in dveh nadaljevalnih ravneh za kitajske študente 2., 3. in 4. letnikov različnih študijskih smeri na univerzi). (več …)