Avtor: Lilijana Podvinšek | Mar 10, 2025 | Priporočamo v branje
Tina Perić: Ćrtice
Novo mesto: Goga, 2024
Zgodba je napisana, kot da jo avtorica bralcu pripoveduje na klepetu ob kavi. Ostali se čudimo, kako to, da tega nismo videli, vedeli? Kaj smo takrat razmišljali, kaj smo počeli, kje smo se zabavali in letovali? Kdaj? Takrat, ko je država iz registra stalnih prebivalcev IZBRISALA ljudi, ki so dolga leta živeli v Sloveniji, nekoč skupni državi Jugoslaviji in so tako čez noč postali tujci. Pripoved se začenja v enem izmed blokov v ljubljanskem naselju. Družina z mamo Slovensko in očetom Srbom živi povsem vsakdanje življenje. Dve deklici, Mia in Katarina preživljata čas s prijatelji in zgodi se desetdnevna vojna za Slovenijo. Družina Batić izgubi trdne temelje, ki jih je oče, steber družine, gradil skozi vsa leta življenja v Sloveniji. Vmes pa humorno branje odraščajočega dekleta v poznih devetdesetih letih. Bralec spoznava vse skrite težave in zapostavljanja, ki so jih bili deležni prišleki. Hrvoje me je začel loviti še hitreje in še bolj zagnano, jaz pa sem z vse višjim glasom vreščala: »Izbeglice, izbeglice!«
Vse dokler se Hrvoje ni ustavil in s povsem mirnim glasom rekel: »Mi nismo izbeglice, mi smo turisti.«
Napisala: Valerija Rant Tišler
Naslovnica knjige: Ćrtice
Avtor: Lilijana Podvinšek | Mar 10, 2025 | Obvestilo
Območna izpostava JSKD Tržič, Mladinsko gledališče Tržič in Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič
Vas ob bližajočem se svetovnem dnevu poezije
v torek, 18. 3. 2025 ob 19. uri
prijazno vabijo v prostore tržiške knjižnice na Balosu 4 v Tržiču
na predstavitev pesniške zbirke SOPOTJA avtorja dr. Draga Paplerja.
Izbor njegovih pesmi bosta interpretirala člana Mladinskega gledališča Tržič Janez Kikel in David Ahačič. Z avtorjem pa se bo ob njegovi 47-letnici ustvarjanja in 65-letnici pogovarjal Boris Kuburič.
Dogodek bosta z glasbo popestrili učenki Glasbene šole Tržič Neža Fajdiga na violini in Ajda Roblek na violončelu. Glasbena mentorica je Urša Fon.
dr. Drago Papler
Eden najvidn
ejših znanstvenikov, ki se je v več kot štiridesetih letih uveljavil na vodilnih mestih v skupini Elektro Gorenjska in v Biotehniškem centru Naklo, je docent dr. Drago Papler, doktor znanosti. Odlikujeta ga bogato raznorodno znanje in uspešno delo na področju elektroenergetike, ekonomije, domoznanstva, izobraževanja; urejal je različna glasila, zbornike in monografije. Ustvarja tudi filmska in fotografska dela. Njegovo pisano besedo često spremlja slikovna vizualizacija. Svojemu bogatemu naboru znanstvenih in strokovnih naslovov je v bibliografiji pridružil še pesniško zbirko SOPOTJA. V njej najde bralec miselne in čustvene povezave avtorja z ustvarjanjem in delom na strokovnih področjih, saj vsako dejavnost občuti kot svoje življenjsko poslanstvo.
»Energija mi daje globlji duhovni pomen. Ustvarjanje in umetnost se povezujeta. Ustvarjata sinergijo z veliko začetnico. Sinergija je postala moja spremljevalka domoznanskih, medijskih, strokovno-znanstvenih in umetniških del.«
Obsežna, vsebinsko pestra pesniška zbirka dr. Draga Paplerja dokazuje sinergijo (ta pojem avtor večkrat uporabi) ustvarjanja na različnih področjih – od strokovnega in znanstvenega dela do izražanja z besedo ali kot filmsko upodobitev.
Pesniška oblika je večinoma tradicionalna, s členitvijo na kitice, pogosta je rima, pojavlja se tudi pesem v prozi, predvsem v izpovednih življenjskih maksimah. Prevladuje realistično upovedovanje z redkimi pesniškimi podobami, komparacijami in paralelizmi.
V Zbirki Sopotja bi zaman iskali sentimentalnost ali čustveno razbolelost. Pesmi so stvarni izraz zrele osebnosti, uspešnega znanstvenika, ki živi v harmoniji z okoljem in svetom. S svojimi spoznanji bralce spodbuja in poučuje. Tudi pri pesništvu ga usmerja predvsem razum.
Marica Škorjanec
Avtor: Lilijana Podvinšek | Feb 28, 2025 | Obvestilo
V sredo, 26. 3. 2025, vas ob 19.00 vabimo v knjižnico na potopisno predavanje Roberta Ferliča: S kavča na Grenlandijo »Je pa izjemen občutek stopiti v to ledeno puščavo – to je moj prvi stik s takim okoljem, saj je bilo okolje na pripravah zelo drugačno od tega, kar je tukaj − vse naokrog je popolna belina. Pogled je res čudovit. Samo mi in nihče drug kilometre naokrog.« (iz prispevka za RTV SLO)
Robert Ferlič je slovenski polarni raziskovalec, ki je v lanskem letu skupaj s člani norveške ekspedicije na smučeh prečil 550 kilometrov beline na Grenlandiji.
Tabor. Avtor: Robert Ferlič
Avtor: Lilijana Podvinšek | Feb 28, 2025 | Obvestilo
Ure pravljic ob četrtkih ob 17.00 v knjižnici:
6. marec 2025, VOLK SE BOJI
Vsakogar je kdaj strah, toda − ste že kdaj slišali, da bi bilo strah volka? Pravega pravcatega volka? Tudi mi ne. Pa vendar se v naši pravljici volk boji čisto vsega. Ta strah je lahko zelo nadležen, ko se volk odpravi raziskovat v gozd …
13. marec 2025, POČITNICE ZA RIBICE
Spoznali bomo jato marljivih ribic, ki po vsaki nevihti in drugih izzivih znova vzpostavijo red v morskem svetu. Vsak dan skrbijo, da sonce ne pade v hladno globino morja, da podmornice ne obtičijo v peščenih sipinah in da oblaki ne spuščajo dežnih kapljic tam, kjer niso potrebne. A tudi ribice si včasih zaželijo oddiha. Le kdo jim bo priskočil na pomoč, da bodo lahko odšle na zaslužne počitnice?
20. marec 2025, POČASNI PANDA
Mali panda je najpočasnejši od vseh prijateljev. Ko je sladoled, se ta stopi, še preden panda iz ust pomoli svoj jeziček; Kadar tekmuje s prijatelji, vedno pride na cilj zadnji. Njegova počasnost pa se pri neki igri izkaže za prednost. Uganite, kateri?
27. marec 2025, ROBATE, KOSMATE IN ZOBATE POŠASTI
Ste se kdaj vprašali, kaj storiti, če pod vašo posteljo preži pošast? Filip Zajec se sooča z natanko to težavo – a kot da to ni dovolj, ga čez dan nadleguje še neprijazni Edi Glista. Na srečo ima za soseda iznajdljivega Otona Kobilico, strokovnjaka za preganjanje pošasti. Oborožena z malinovim sirupom, kuhinjsko žlico in strašno pesmijo, se fanta lotita zahtevne naloge. A kaj, ko vsake pošasti ni mogoče tako enostavno premagati. Ali bosta uspela premagati vse svoje strahove, tudi tiste, ki jih povzročijo ljudje?
Ure pravljic so namenjene otrokom od četrtega leta starosti oziroma otrokom, ki lahko eno uro samostojno poslušajo pravljico.
Avtor: Aleš Ahčin | Feb 25, 2025 | Obvestilo
V torek, 4. 3. 2025, vas ob 19.00 vabimo v knjižnico na potopisno predavanje Eve Remškar:
Pot, ki gre iz roda v rod: camino treh generacij
»Izziv je pravzaprav prišel iz družine. Hči in vnukinja sta previdno preverjali, če bi bila pripravljena okrepiti povprečno starost njune, tedaj še dvočlanske ekipce. Po prvem šoku in dveh globokih vdihih dileme ni bilo več. Grem. Kdaj, če ne zdaj.« Tako opisuje svoje občutke ob povabilu na njen prvi Camino mama Antonija (77 let).
In so šle. Eva in Sanja, prekaljeni romarki z devetimi skupnimi odpravami v nogah, in Antonija, ki se je iz zveste navijačice prelevila v »soborko.« Na predavanju boste doživeli Camino Inglés skozi prizmo medgeneracijskega sodelovanja in nemara razširili horizonte o možnostih, ki jih prinašajo srebrna leta.
Dobrodošli.
Avtor: Lilijana Podvinšek | Feb 25, 2025 | Obvestilo
V sredo, 5. marca 2025, vas ob 10. uri vabimo v knjižnico, da skupaj počastimo spomin na pisateljico, bralko, novinarko, prostovoljko, igralko, profesorico in političarko Manco Košir. Za vas smo pripravili pogovor ob čaju. Vabimo vas, da s seboj prinesete svoje literarne izdelke ali vam ljube knjige. Nekaj besed bomo posvetili tudi Mančinim delom in skupaj prebrali kakšen navdihujoč citat ter si o njem izmenjali mnenja. Najtežje življenjske izkušnje nam prinesejo smisel in polnost, in kot je rekla Manca Košir: »Ker poznam smrt, sem zaljubljena v življenje.«
Rodila se je 5. marca leta 1948. Svoje življenje je v precejšnji meri posvetila promociji branja in literature, zato naj njen rojstni dan postane Mančin dan branja, ljubezni in navdiha.
Avtor: Lilijana Podvinšek | Feb 24, 2025 | Obvestilo
Občinska knjižnica Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice vas v torek, 11. marca ob 19.00 vabita na pogovor z Alešem Bedičem in dr. Urošem Koširjem. Dogodek bo potekal v Kosovi graščini na Jesenicah, spremljati pa ga bo mogoče tudi v živo na YouTube kanalu omenjene knjižnice. Pogovor bo posvečen obletnici bombardiranja Jesenic 1. marca leta 1945.
Aleš Bedič je velik poznavalec zgodovine letalskih nesreč. Kot primer nesmisla vojne omenja zavezniško bombandiranje Jesenic malo pred koncem druge svetovne vojne, ko so bombniki, ki zaradi vremena niso dosegli ciljev v Avstriji, svoj ubijalski tovor odvrgli na večinoma stanovanjski del Jesenic, pri čemer je bilo ubitih 127 domačinov. Deluje tudi v Društvu za raziskovanje in proučevanje vojaška in tehniške dediščine Vršič.
Dr. Uroš Košir se prvenstveno ukvarja z arheologijo modernih konfliktov, posebno z arheologijo prve in druge svetovne vojne. Preučuje predvsem pokrajine konfliktov in materialno kulturo ter osebne zgodovine udeležencev obeh vojn. Ukvarja se tudi z arheološkimi raziskavami prikritih grobišč. Od leta 2024 dalje je predsednik Društva za raziskovanje in proučevanje vojaška in tehniške dediščine Vršič.
Sklop pogovorov poteka v sodelovanju z gorenjskimi splošnimi knjižnicami, ki sooblikujemo spletni biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin. V projektu sodelujemo: Mestna knjižnica Kranj, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič, Občinska knjižnica Jesenice. Občinska knjižnica Jesenice pogovor pripravlja v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice.
Obrazi slovenskih pokrajin: Aleš Bedič, dr. Uroš Košir
Avtor: Aleš Ahčin | Feb 19, 2025 | Obvestilo
Vabimo vas na februarske počitniške delavnice:
ponedeljek, 24. 2. 2025,
torek, 25. 2. 2025,
sreda, 26. 2. 2025,
četrtek, 27. 2. 2025,
petek, 28. 2. 2025,
od 10.00 do 12.00.
Delavnice so namenjene otrokom od 7. do 9. leta starosti.
Veselimo se druženja z vami!
Avtor: Aleš Ahčin | Feb 17, 2025 | Obvestilo
V torek, 18. 2. 2025, ob 19.00 vas vabimo v knjižnico na predstavitev knjige Tina Mamića
Priimki: njih izvor in pomen. 2, Gorenjska
Po avtorjevem mnenju so priimki tudi ključ do razumevanja naše identitete, saj pravi: »Na svojo zgodovino ne moreš biti ponosen, če je ne poznaš. Priimki so dediščina, ki je stara skoraj tisoč let, Slovenci pa imamo nekaj priimkov, ki so med najstarejšimi na svetu. Nastali so v Trstu, ko Nemci in Angleži priimkov sploh še niso imeli.«
Tino Mamić je slovenski zgodovinar, novinar in publicist, ki je poleg tega še zaprisežen sodni izvedenec za področje rodoslovja. Izdeluje tudi družinska drevesa.
Lepo vabljeni!
Avtor: Lilijana Podvinšek | Feb 11, 2025 | Obvestilo
V torek, 11. 2. 2025, ob 19.00 vas vabimo na literarni večer v knjižnico. Gostjo Natalijo Šimunovič bo v pogovoru predstavila Božena Kolman Finžgar.
Natalija Šimunovič je akademska glasbenica, violinistka in pisateljica. Na Glasbeni šoli Jesenice poučuje violino in violo. Je tudi ustanoviteljica glasbenega gledališča Trubadur, v okviru katerega s soustvarjalci pripravlja kvalitetne glasbene predstave za otroke in mladino. V knjižnicah jo poznamo kot odlično pisateljico literarnih del, v katerih je vedno prisotna tudi glasba. Nekaj naslovov: Sotto voce, Ajda, Vila z obzidja, Elegija, Idra in najnovejše delo Robot z napako. Slednjemu bo namenjenih nekaj več besed.
Dogodek ne bo minil brez glasbe, zanjo bodo poskrbeli učenci Glasbene šole Tržič z mentorji. V godalnem duu bosta zaigrali Neža Fajdiga (violina) in Ajda Roblek (violončelo), učenki Glasbene šole Tržič pod mentorstvom Urške Fon in Eve Dukarič.
Skladbi:
- Šostakovič: Valček št. 2,
- Brahms: Madžarski ples št. 5.
Lepo vabljeni!
Na fotografiji: Natalija Šimunovič
Vir fotografije: https://www.mohorjeva.com
