Priporočamo

Seznam najbolj branih knjig

Seznam prikazuje najpogosteje izposojeno gradivo v knjižnici dr. Toneta Pretnarja, Tržič. Statistika je izdelana na osnovi podatkov o izposoji.

Mojca Kumerdej: GLUHA SOBA

Mojca Kumerdej: GLUHA SOBA
Novo mesto: Goga, 2022

Gluha soba je zbirka osmih kratkih zgodb, ki se časovno raztezajo od sedanjosti do bližnje prihodnosti. Družba, kot jo slikajo, nima posluha za ženske, pripadnike LGBTQA skupnosti in starejše. Ljudje so popredmeteni, kult večne mladosti je prignan do skrajnosti, teorije zarote so dobile zagon. Čeprav si med branjem prigovarjamo, da je vse to le fikcija, nas vsake toliko časa spreleti neprijeten občutek, da bi zgodbe čisto lahko bile tudi resnične …

Starejši moški je na spletu naletel na informacijo, da želijo vesoljci uničiti človeško vrsto. Težko jih je prepoznati, saj prevzamejo človeško obliko, a s podrobnim opazovanjem se da razkriti njihovo kuščarsko naravo. Moški je z dolgotrajnim opazovanjem in skrbnim beleženjem podatkov o svojih družinskih članih ter primerjavami z informacijami svojih somišljenikov (teh ni malo) ugotovil, da so vsi njegovi bližnji sorodniki plazilski hibridi. Dokaz: prav tako kot plazilci radi poležavajo na soncu (za delo na vrtu pa niso pripravljeni poprijeti). Še več: njegova žena mu vsiljuje spomine iz skupnega življenja, ki jih sam nima. Res sumljivo.

Pod vprašaj je postavljena etičnost veganov. Ti se zavzemajo za rastlinsko prehrano, da bi živalim prihranili trpljenje … Kaj pa, ko rastline zahtevajo pravico do svojega življenja? Nekemu veganu se po robu postavi solata z njegove lastne gredice: prepričuje ga, naj se hrani s svetlobo, njo pa pusti živeti. Spregovori tudi bankovec: v svojem papirnatem življenju je bil priča že toliko človeškim gnusobam, da si želi le še smrti.

Neka ženska si že leta ne upa zapustiti stanovanja, saj je bila nekoč ugrabljena, v neki temačni kleti pa skoraj posiljena in umorjena. Njeno izginotje je tedaj prijavila njena prijateljica, ne njen partner, s katerim je živela. Spet druga ženska se je vrnila v svoje nekdanje študentsko stanovanje, po tem ko se je njen zakon končal prav tako klavrno kot zakon njenih staršev – z moževo prevaro z mlajšo žensko. Tretje ženske – samske, z zahtevno službo – ni razočaral moški, temveč njegov nadomestek – samovozni avtomobil, ki se ga upravlja z glasom. Ženska ga je poimenovala, se pogovarjala z njim in se mu zaupala, v prometni nesreči z neizogibnim trčenjem pa je zapeljal tako, da se je izognil vsem pešcem in se zaletel v zid, zaradi česar je utrpela hude poškodbe. Mar ne bi moral varovati njenega življenja?

Trpi tudi mati, ki se je primožila na odročno kmetijo s trdosrčnim gospodarjem, ki nikakor ne more sprejeti sinove drugačnosti. Trpijo ljudje v prihodnosti, ki jih ob prvih znakih staranja označijo za obsoletne, specialne enote pa jih odstranijo in nadomestijo z novimi, delujočimi modeli … pardon, ljudmi. Kako jih najdejo? Kamere so vsepovsod, a še bolj se je treba bati ljudi, ki v panični skrbi za lasten obstanek ovajajo svoje bližnje.

Vesna Rogl

Nejka Omahen Šikonja: VIHAR V MENI

Nejka Omahen Šikonja: VIHAR V MENI
Dob : Miš, 2022

Konec osnovne šole in valeta je zanimiv uvod v mladinski roman v katerem se prepletajo zgodbe osnovnošolcev. Pisateljica bralca ujame v zapleten in napet čustveni svet svojih junakov, ki so na prelomnici svojega življenja. Tako kot vsak najstnik se liki v knjigi spopadajo z vsakodnevnimi bolj ali manj pomembnimi problemi, katere skušajo rešiti na različne načine. Kmalu spoznamo atraktivno Viktorijo in tiho, vase zaprto Tjašo, pa športnega Urbana in skrivnostno Eriko.

Ljubezen se prepleta z izseljevanjem, nadlegovanjem, prijateljstvom in dobrimi deli. Bralec se poistoveti s svojimi šolskimi leti in z branjem uživa v nečem že znanem. Spomini na šolska leta so lahko lepa popotnica.

Nejka Omahen Šikonja je slovenska osnovnošolska učiteljica in nekdanja mladinska pisateljica, ki se po priljubljenosti se je lahko primerjala z ostalimi znanimi mladinskimi pisatelji, kot so Desa Muck, Janja Vidmar, Primož Suhodolčan, Bogdan Novak in Ivan Sivec.

Po njeni knjigi Življenje kot v filmu je RTV posnel istoimenski film.

Valerija Rant Tišler

Gašper Kralj: ŠKRBINE

Gašper Kralj: ŠKRBINE
LJUBLJANA: *cf., 2020

Škrbine so drugi (ne ravno tipičen) roman pisatelja in prevajalca iz španščine, ki pravi, da je pri pisanju uporabil kar nekaj avtobiografskih prvin, vendar delo ni avtobiografija. Rdeča nit je nastajanje literarnega dela, prikazanega skozi posamezne izseke sodobnega življenja – škrbine. Prične se s srečanjem nesojenega avtorja, prevajalca, ki je trenutno v obdobju ustvarjalne krize in se šele spogleduje s teorijo pisanja ter Katalonke Klare v Barceloni. Zapleteta se v pogovor, Klara je zanimiva ženska. O svojem življenju razpreda odkrito. Pove, da je arhitektka, ki je bila zaradi mamil nekaj let v zaporu. Trenutno je zaposlena, kot turistična vodnica in pot jo pogosto vodi po evropskih prestolnicah. Večkrat omenja pokojnega očeta in prijatelja, ki jo je podpiral medtem, ko je družbi vračala svoj dolg.

Pisatelj in Klara se odslej pogosto srečujeta, njuna komunikacija je posebna, razdrobljena. Prostori, oziroma njuna prizorišča so mesta, ko so Barcelona, Praga, Dunaj in Ljubljana s svojimi parki, trgi, ulicami in lokali. Večkrat klepetata tudi preko računalniških in telefonskih zaslonov. Različne dogodke doživljata vsak po svoje, a Klara vztraja, da se on posveti raziskovanju življenja babice Vere, ki je bila izjemna in skrivnostna ženska. Sam je  ni dobro poznal. Tako se ji zdi, da je sama bližje pokojnemu očetu – nesojenemu pisatelju.

Izsek iz romana:
»V ponedeljek sem se lotil prevajanja brošur in katalogov. Delo je bilo na smrt dolgočasno in še zamudno, jezik specialistov. Vsakič, ko sem odtaval in se zalotil, da v bistvu iščem izgovor, kako bi prevod nekako zavrnil, sem pomislil na tisoč tristo evrov minusa na bančnem računu. Živel bančni uslužbenec, ki mi je odobril takšen limit!

Bil je torek, ko me je poklicala ženska, s katero sem, preden sem spoznal Klaro, preživel vikend ali dva na morju. Sporočam ti, da sem v petnajstem tednu, je rekla. In še, zanima me, ali hočeš, da te otrok pozna. To bi šlo. Še kaj drugega?

Mrtvo hladno sem privolil in se ga potem na smrt napil. V sredo nisem vedel, ali se je tisto včeraj zgodilo meni ali kakšnemu liku (včasih sam sebe doživljam kot literarni lik, tako se lažje prenašam). Takoj ko sem prišel kolikor toliko k sebi, kar je bilo šele proti večeru, sem poklical Klaro. Za videoprenos je bila zveza preslaba. Ali pa sem bil vsaj sam še vedno preslab,«

Gašper Kralj je bil s pričujočim romanom eden od finalistov za Kresnika 2021 in prejemnik Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno literarno delo leta 2020.

Nekomu se je ob tem zapisalo, da je to: »zgodba o nenapisanih zgodbah«.

Špela Jerala

 

Darja Docuk: GLAS

Darja Docuk: GLAS
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022

Roman, delno tudi avtobiografsko delo, se začne po tem, ko najstnica Saša doživi teroristični napad na moskovski železniški postaji. Fizično dogodek sicer preživi, psihično pa je povsem sesuta. Življenje se ji obrne, ne more več početi stvari, ki jih je prej imela rada. Pojavljajo se ji napadi panike, posledično tudi depresije. Na dan pridejo problemi, ki so se do tedaj skrivali nekje pod površjem. Poglobi se njen problematičen odnos z očetom. Le-ta, po naravi pragmatičen in naravnan k rezultatom, je razočaran, ker hči ne more več izdelovati šole. Negativna klima v družinskem krogu jo še dodatno greni, zato se po pogovoru odpravi k svoji babici v Königsberg oz. Kaliningrad. Zdi se, da je to tisto okolje, ki bi Saši lahko ustrezalo. Babica se za svojo vnukinjo trudi ustvarjati pozitiven ambient, brez pritiskov. V knjižnici se spozna z vrstniki, ki obiskujejo bralni klub. Odkrije moč branja ter iskrenega pogovora. Vsak od njih namreč nosi s sabo svoje težave. Vedno bolj se odpirajo drug drugemu in se o bolečih temah tudi pogovarjajo.

Vzporedno spremljamo zgodbo njihovih prednikov iz tragičnega obdobja konca druge svetovne vojne v vzhodni Prusiji. S tem, ko bralni klub raziskuje usodo židovskih taboriščnikov, nemške etnične skupnosti in prvih sovjetskih naseljencev, poskrbi, da to poglavje zgodovine ne bo ostalo pozabljeno oz. zamolčano. Ob tem pa notranje rastejo tudi sami in se med sabo dokončno odprejo, kar je tudi edina pot, ki jih lahko navdaja z upanjem. »In ko sem končala, sem začutila, da lahko diham. Zidu ni bilo več.«

Mladinski roman ruske novinarke, blogerke in pisateljice, je bil leta 2017 nominiran za mednarodno nagrado za otroško književnost Vladislava Krapivina in uvrščen v IBBY-jevo zbirko knjig za otroke s posebnimi potrebami.

Nejc Perko

februar 2024
P T S Č P S N
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
26272829  
Dostopnost