Avtor: Aleš Ahčin | Mar 11, 2022 | Priporočamo v branje
Jani Virk: JAKA IN VANE
Ljubljana: Beletrina, 2021
Poleti, tam nekje na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je Jaka Rowenski ravnokar zaključil šolanje na gimnaziji. Obdobje je doživljal kot zaslužen čas svobode, ki ga je v glavnem preživljal s punco Katjo. Sproščeni čas kratkotrajnega poletja je minil z vpoklicem na služenje vojaškega roka v Jugoslovansko ljudsko armado. Deževnega jesenskega jutra se je usedel na avtobus, namenjen proti Bovcu. V tamkajšnji vojašnici se je moral zglasiti. Že kmalu po začetku vojaškega drila ga je dosegel neskončen občutek nemoči in brezizhodnosti, ki ga je poglabljalo tudi turobno jesensko vreme in nov samski stan, Katja se je ogrela za drugega. A kjer je dež, posije tudi sonce. Spoznal je odbitega pesnika Vaneta, ki se mu je s poskusom samomora uspelo za nekaj časa izogniti vojaški suknji, poslali so ga domov v Ljubljano. Po nekaj tednih je tudi Jaku posijalo sonce. Premestili so ga v športno enoto, tako je lahko pod liberalnejšimi pogoji treniral smučanje, ti pa so dopuščali tudi številnejše zlorabe nepričakovane sproščenosti. Vojake športne enote so razkrili in jih kazensko razpršili po različnih vojašnicah. Večina grešnikov je bila poslana v Kosovsko Mitrovico, ravno v času, ko so se tam dogajali politični nemiri Albancev.
Po preživeti, opravljeni vojaščini se je Jaka odselil od doma in z novim prijateljem, pesnikom Vanetom skupaj najel kletno stanovanje v Ljubljani. Študiral je umetnostno zgodovino, gojil moško prijateljstvo, potoval po Evropi, popil neskončne količine alkohola, preganjal ženske, spoznaval slikarstvo, filme, glasbo in slovenske pesnike. Bil pa je tudi osamljen.
Jani Virk je bil v mladosti državni smučarski reprezentant. Je pisatelj in prevajalec, doktor nemščine, zaposlen na RTV SLO, dela kot urednik igranega programa. Leta 1999 je za delo Pogled na Tycho Brahe prejel nagrado Prešernovega sklada. Jaka in Vane je njegov deseti roman, posvečen je osemdesetim letom prejšnjega stoletja, ko so na sceno vstopili punk bendi in številna družbena gibanja. Iskrena čast je namenjena sodobnim slovenskim poetom: Šalamunu, Strniši in Zajcu.
Špela Jerala
Avtor: Aleš Ahčin | Mar 5, 2022 | Obvestilo
TOREK, 8. 3. 2022, OB 19.00 V KNJIŽNICI
Vsi Tržičani poznamo zgodbo o petelinu, jajcu in zmaju ter uničenju starega Tržiča. Legenda pa v sebi skriva več kot samo zametke našega mesta. Je tudi eno od pričevanj o velikem potresu leta 1348.
V pogovoru z dr. Marijo Klobčar, višjo znanstveno sodelavko pri Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU ter docentko za folkloristiko in mitologijo, bomo legendo o nastanku Tržiča postavili v širši okvir in si pogledali posledice, ki jih je doslej malo raziskani dogodek imel na našo lokalno in širšo domovino.
(za ogled dogodka v živo na YouTube kliknite na fotografijo)
Avtor: Aleš Ahčin | Mar 4, 2022 | Obvestilo
TOREK, 08. MAREC 2022 OB 19:00 V KNJIŽNICI RADOVLJICA
Manca Izmajlova je priljubljena pevka doma in po svetu, voditeljica, učiteljica pravilnega dihanja in avtorica knjige »Vdihni življenje s polnimi pljuči«. Njen soprog, Benjamin Izmajlov, pa odličen koncertni violinist, profesor, skladatelj, dirigent, producent in »ustvarjalni odvisnik«. Skupaj sta še boljša pri novih idejah. Morda prav zato, ker sta si zelo različna?
V projektu sodelujemo: Mestna knjižnica Kranj, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič, Občinska knjižnica Jesenice. Pogovor bo potekal v Knjižnici Radovljica, v živo pa si ga boste lahko ogledali tudi na spletu.
(za ogled v živo na YouTube kliknite na fotografijo)
Avtor: Aleš Ahčin | Mar 3, 2022 | Obvestilo
Dragi otroci, kako bi se počutili, če bi si za darilo zaželeli boben, starši pa bi vam prinesli kos lesa? To se je pripetilo revnemu indijskemu dečku v pravljici Boben. Je bil razočaran? Seveda, a imel je dobro srce, ki je ključ do sreče …
(za ogled pravljice kliknite na sliko)
Avtor: Aleš Ahčin | Feb 23, 2022 | Obvestilo
Svečani dogodek sprejema nagrajenca Aleša Štegra v Tržiču bo v torek, 1. marca 2022, ob 19. uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja.
Pogovoru z nagrajencem bo sledil performans Pričevanje, v izvedbi Aleša Štegra in glasbenika Jurija Torija. Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite.
Avtor: Aleš Ahčin | Feb 16, 2022 | Obvestilo
Otroke vabimo na POČITNIŠKE DELAVNICE, ki bodo potekale v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja od 21. do 25. februarja 2022, vsak dan med 10. in 12. uro.
Pozabavali se bomo s pustnimi maskami, se poigrali s knjižnimi kazalkami in se počutili kot kralji in kraljične ob izdelovanju kron. Vsekakor nam ne bo dolgčas. Poskrbeli pa bomo tudi, da ne bomo lačni in žejni.
Lepo vabljeni.
Avtor: Aleš Ahčin | Feb 16, 2022 | Obvestilo
– ČETRTEK, 17. 2. 2022, OB 17.00, Palčica
– ČETRTEK, 24. 2. 2022, OB 17.00, Mami, kje si?
Avtor: Aleš Ahčin | Feb 16, 2022 | Obvestilo
Danes nas je obiskala Eva Boto! Na OŠ Križe smo se z njo pogovarjali o njeni glasbeni karieri, mladim, ki se šele odločajo o svoji poklicni prihodnosti, pa je svetovala »koroško trmo« − naj kljub oviram vztrajajo na poti do uresničitve svojih sanj. Celoten pogovor z njo si lahko ogledate na YouTube kanalu Knjižnice dr. Toneta Pretnarja.
Avtor: Aleš Ahčin | Feb 9, 2022 | Obvestilo
• PONEDELJEK, 14. 2. 2022, OB 17.00 IN 17.30
• TOREK, 15. 2. 2022, OB 17.00 IN 17.30
Potrebne so predhodne prijave.
Avtor: Aleš Ahčin | Feb 4, 2022 | Obvestilo
8. FEBRUARJA 2022 OB 17.00 V DVORANI NA BALOSU 4 IN V ŽIVO NA SPLETU predstavitev knjige Iztoka Tomazina Na meji: tihotapske in druge mejaške zgodbe od Karavank do Himalaje.
Po projekciji bo pogovor s Tržičanom, vrhunskim gornikom, gorskim reševalcem in zdravnikom dr. Iztokom Tomazinom nadaljeval pisec spremne besede dr. Tomo Virk.
»Kava je bila že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Jugoslaviji dragocena, priljubljena, a težko dosegljiva poslastica. V sosednji Avstriji in Italiji jo je bilo mnogo lažje dobiti, pa še cenejša in boljša je bila. Predvsem zaradi kave, pa tudi zaradi nekaterih drugih potrošnih dobrin, so imeli avstrijski in italijanski trgovci v tistih časih odličen posel, v njihovih trgovinah se je trlo jugoslovanskih kupcev, predvsem seveda Slovencev, ki so bili obema državnima mejama najbližje. Če bi Cankar živel pod Karavankami, bi mogoče še kaj lepega in zanimivega napisal o kavi. S švercanjem kave se je torej dalo nekaj zaslužiti, a tak zaslužek me ni pretirano mikal, kljub plitvemu študentskemu žepu in kljub dejstvu, da sem postajal vedno boljši poznavalec gora na meji z Avstrijo.«
